APDEJT.si

Ameriški bombnik B-52 je prejšnji teden znova letel blizu venezuelske obale, kar kaže na redno aktivnost bombnikov ZDA. To se dogaja v času groženj o spremembi režima, ki ciljajo na predsednika Nicolása Madura. Tovrstni leti se izvajajo približno enkrat na teden.

Ameriški diplomat Steve Witkoff naj bi Kremelju svetoval, kako izkoristiti Trumpa. Trump pritiska na Ukrajino in Evropo, naj sprejmeta prekinitev spopadov, pri čemer izpostavlja, da mora Ukrajina izbirati med nadaljnjimi žrtvami in koncem bojev. Medtem se Trumpov načrt za Ukrajino sooča z nasprotovanjem Kremlja, kar povečuje geopolitično nestabilnost, kljub olajšanju v Evropi.

FBI je sprožil preiskavo proti šestim demokratskim zakonodajalcem, ki so posneli videoposnetek, v katerem vojaškim pripadnikom sporočajo, da niso dolžni upoštevati nezakonitih ukazov. Agenti FBI želijo intervjuvati zakonodajalce. Preiskava sledi po tem, ko je Trump skupino označil za "izdajalce" in dejal, da je videoposnetek "SEDITIVNO VEDENJE, ki se kaznuje s SMRTJO!"

Japonska premierka Sanae Takaichi in ameriški predsednik Donald Trump sta v torek opravila 25-minutni telefonski pogovor, medtem ko se napetosti med Japonsko in Kitajsko stopnjujejo zaradi njenih nedavnih komentarjev o morebitni »situaciji, ki ogroža preživetje« v zvezi s Tajvanom. Takaichi je dejala, da je pogovor ponovno potrdil tesno sodelovanje med ZDA in Japonsko.

Mejni spopadi med Pakistanom in Afganistanom ponovno izbruhnejo, kar izpostavlja pomanjkljivosti v ureditvi v južni Aziji po 11. septembru. Odnos, ki se je začel kot pakistansko prizadevanje za "strateško globino" prek talibanov, se je sprevrgel v odprto sovražnost. K temu so prispevali gospodarski upad Pakistana, upadajoča legitimnost njegove vojske in nova diplomatska samozavest talibanov.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bo predsednik Donald Trump morda novembra 2026 obiskal Kitajsko na vrhu APEC v Shenzhenu, kar bi lahko bil eden od štirih srečanj Trump-Xi naslednje leto. Poleg tega se je Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, pojavil kot favorit za naslednika predsednika Fed Powella.

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Novo poročilo ameriške komisije za gospodarski in varnostni pregled med ZDA in Kitajsko opozarja, da kitajski predsednik Xi Jinping dela na izgradnji "alternativnega svetovnega reda", ki bi bil osredotočen na Peking in podprt s strani avtoritarnih partnerjev, kot so Rusija, Iran in Severna Koreja. Komisija je v svoji oceni, ki obsega 700 strani, predstavila to opozorilo.

Ruske sile so avgusta zajele češkega državljana, ki se je prostovoljno boril v Ukrajini blizu Pokrovska. Enaindvajsetletnemu Hoangu Tranu, ki ima češko in vietnamsko državljanstvo, grozi sojenje v Luganski ljudski republiki, nepriznani separatistični tvorbi na vzhodu Ukrajine. Če ga spoznajo za krivega, mu grozi od sedem do petnajst let zapora. Češko zunanje ministrstvo je potrdilo, da se ukvarja s primerom.

Zahod naj bi bil glede morebitne vojne proti Rusiji enako zaveden kot v primeru konflikta v Ukrajini, ki naj bi jo Zahod izgubil. Avtor poudarja, da so zahodne države nerealne glede svojih možnosti v spopadu z Rusijo.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da nobena psihološka ali gospodarska vojna ne bo ustavila Venezuele pri napredovanju. Te izjave prihajajo v času napetosti z ZDA, vključno z napotitvijo ameriških vojaških sil v Karibsko morje. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Madurovemu režimu.

Donald Trump je branil svoj mirovni načrt za Ukrajino kljub pomislekom Evrope. Doug Burgum vodi Trumpovo obljubljeno čiščenje Washingtona, D.C.. Po streljanju blizu Bele hiše je Trump odobril dodatnih 500 pripadnikov Nacionalne garde za Washington, D.C.. Trump je pomilostil dva purana v skladu s tradicijo za zahvalni dan. Kritiziral je New York Times zaradi članka, ki je namigoval na njegovo utrujenost v drugem mandatu.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je med obiskom v Paragvaju opozoril, da je socialistični režim v Venezueli ključna točka za prisotnost Hezbolaha, Hamasa in Hutijev v Južni Ameriki.

Koordinirane sankcije ZDA in EU imajo resen učinek na rusko gospodarstvo in zmanjšujejo vire Kremlja za vojno, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral ameriški mirovni načrt, medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Rusija še vedno odprta za pogajanja in želi doseči svoje cilje v Ukrajini po diplomatski poti.

Gospodarstvo, družba in osnovna infrastruktura v Gazi so skoraj popolnoma uničeni. Več kot 90 odstotkov prebivalstva je razseljenih, prehrambeni sistemi so uničeni, šole in bolnišnice pa so v ruševinah, zaradi česar je obnova iz dneva v dan težja. Združeni narodi opozarjajo na gospodarski zlom brez primere v Gazi in na Zahodnem bregu zaradi vojne, ki traja že drugo leto in je izbrisala desetletja gospodarskega in družbenega napredka.

Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije, zahodne sankcije in izpadi rafinerij so povzročili skok cen dizelskega goriva v ZDA, Evropi in Aziji. Ukrajina je z droni in raketami napadla skladišča nafte, predelovalne obrate in merilne postaje, ki po njihovem mnenju podpirajo rusko vojno.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Demokrati so predstavili zakon, imenovan "Stop Ballroom Bribery Act", ki naj bi zagotovil transparentnost pri prenovi Bele hiše pod vodstvom Donalda Trumpa. Konzervativci so bili presenečeni nad Trumpovo odločitvijo, da povabi terorista Julanija v Belo hišo in odpravi sankcije proti njegovi džihadistični vladi v Siriji. Odkrili so tudi družinske poslovne vezi Trumpovih na Bližnjem vzhodu, ki naj bi pojasnjevale nekatere njegove poteze. Sodnik, imenovan s strani Trumpa, je razveljavil volilne zemljevide v Teksasu. Bivši konservativec je opozoril na Trumpovo mentalno pešanje po zadnjem govoru, Trump pa je sprožil val ogorčenja z izjavo, da si je umorjeni savdski novinar Džamal Hašogi zaslužil, kar se mu je zgodilo.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Globalistični Svet za zunanje odnose (CFR) kritizira politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jo ocenjujejo kot nevarno in usmerjeno v 'Ameriko na prvem mestu'. Kljub temu ima Trump najvišjo podporo pri vodenju zunanje politike med vsemi predsedniki v 21. stoletju.

Indijska družba Reliance Industries je sporočila, da bo prenehala predelovati rusko nafto v delu svoje rafinerije Jamnagar zaradi ameriških sankcij, ki družbo silijo, da se izogiba poslovanju z Moskvo. Zadnja pošiljka ruske surove nafte je bila sprejeta v četrtek, nekatere nakupe, opravljene pred uvedbo sankcij proti dvema največjima ruskima naftnima družbama, pa bodo raztovorili v drugem delu obrata. Od petka naj bi štirje največji ruski proizvajalci nafte začeli z novim načinom poslovanja.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Po ruskem raketnem napadu na mesto Ternopil na zahodu Ukrajine je umrlo 26 ljudi, med njimi trije otroci. Še vedno pogrešajo 22 ljudi. V napadu so bile prizadete tudi stanovanjske zgradbe. V ruskem napadu z droni na Harkov je bilo ranjenih najmanj 32 ljudi.

Ukrajinske sile so razstrelile cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in Pokrovsk, kar ovira ruske prodore v Donecki regiji. Ruske enote medtem napredujejo proti Zaporožju in Siversku, ukrajinske sile pa se soočajo z obkolitvijo pri Pokrovsku. Rusija in ZDA naj bi vodile pogovore o rešitvi ukrajinske krize na podlagi dogovorov iz Anchoragea. Ruske sile tudi trdijo, da so zavzele dve dodatni vasi na jugu.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na zahodno Ukrajino, pri čemer so bile prizadete predvsem mesta Lvov, Ternopil in Harkov. V Harkovu je bilo ranjenih najmanj 32 ljudi, med njimi tudi dva otroka. Poljska je zaradi napadov začasno zaprla dve letališči na jugovzhodu države.

Kijev je bil v noči na petek tarča obsežnega ruskega zračnega napada z raketami in droni. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so umrle najmanj štiri osebe, 26 je ranjenih. Župan Vitalij Kličko je sporočil, da so požari izbruhnili v osmih od desetih okrožij Kijeva, poškodovana pa so tudi vodovodna, toplovodna in energetska omrežja. Reševalci še vedno preiskujejo območja napadov.

Britanski politolog Anatol Lieven je izjavil, da bi bilo treba podpreti novi ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi nastal v sodelovanju z Moskvo. Evropska unija medtem pripravlja lasten mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Ukrajina se sooča z intenzivnim pritiskom ZDA, da do četrtka sprejme predlog za prekinitev spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz se je o tem pogovarjal s predstavniki zavezniških držav, vključno z Ukrajino.

Ruske oblasti trdijo, da so obrambni sistemi sestrelili štiri rakete ATACMS, ki naj bi jih ukrajinska vojska izstrelila na civilne cilje v Voronežu. Hkrati se nadaljujejo srditi boji za Pokrovsk, ključno mesto v Donecki oblasti, kjer naj bi ruske sile poskušale obkoliti mesto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v sredo odpotoval v Turčijo, da bi poskusil oživiti pogajanja z Rusijo za dosego sporazuma o končanju vojne. Pričakuje se, da bo prisoten tudi posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko služil kot osnova za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da gre za posodobljeno različico predloga, ki je nastal po njegovem srečanju s Trumpom na Aljaski. Medtem naj bi Trump pritiskal na hitro sklenitev dogovora, Kijev pa se boji izgube ameriškega partnerstva in išče alternative. Kirill Dmitrijev, posebni odposlanec Vladimirja Putina, naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost za pogovor s Trumpom o ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino. Trump je branil svojega svetovalca Steva Witkoffa pred obtožbami o proruskem delovanju v prizadevanjih za mir. Republikanski kongresnik Brian Fitzpatrick je obtožil Witkoffa, da spodkopava državnega sekretarja Marca Rubia s pomočjo Rusiji. Trump je tudi umaknil prvotni rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt.

Ukrajinska vlada je zavrnila ključne elemente mirovnega načrta ZDA, ki predvideva ozemeljske koncesije. Republikanski kongresnik je zaradi načrta skoraj odstopil. Senator McConnell je kritiziral mirovni načrt, za katerega naj bi imela velik vpliv Rusija. Trumpov načrt naj bi ponujal "konec z bolečino" namesto "bolečine brez konca", kar je za Ukrajince in Evropejce nesprejemljivo.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Evropska komisija je zavrnila zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov. V Ženevi so potekala srečanja med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki glede Trumpovega mirovnega načrta, na katerih so bili prisotni Marco Rubio in Steve Witkoff. Nemčija in evropski zavezniki so zavrnili Trumpov načrt v trenutni obliki in poudarili potrebo po vključitvi Kijeva v dogovor.

Razkritje skrivnih pogajanj med Putinom in Trumpom o mirovnem sporazumu za Ukrajino je sprožilo val kritik. Republikanski senator McConnell je ostro obsodil načrt, ki naj bi bil močno pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan. Evropski protipredlog Trumpovemu načrtu ohranja možnost vstopa Ukrajine v NATO, kar Rusija najverjetneje zavrača. Ob tem se je pojavila preiskava korupcije v krogu predsednika Zelenskega, medtem ko nekateri menijo, da si Ukrajina zasluži preživeti.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Zelenski naj bi se ta teden srečal s Trumpom, da bi sklenil dogovor. Kremelj ni želel komentirati poročil o pogovorih med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. ZDA so prejšnji teden predstavile 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil po srečanju v Ženevi skrajšan na 19 točk. Obstaja možnost, da se Zelenski približuje sprejetju Trumpovega mirovnega sporazuma, vendar ostaja vprašanje, ali bo Putin to spoštoval.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Hamas je zagrozil s prekinitvijo premirja zaradi povečanega števila izraelskih zračnih napadov v Gazi. Izraelska vojska je odpustila in opozorila poveljnike zaradi napak v napadu 7. oktobra.

Izrael je izvedel zračni napad na južno predmestje Bejruta, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več deset pa ranjenih. Libanonski uradniki in opazovalci to dejanje ocenjujejo kot veliko zaostrovanje in očitno kršitev prekinitev ognja. Napad je povzročil veliko eksplozijo, sledili pa so ji izraelski zračni napadi nad območjem. V napadu je bil ubit tudi visoki poveljnik Hezbolaha.

Izraelske sile so izvedle obsežne racije na zasedenem Zahodnem bregu, pri čemer so aretirale več deset Palestincev, napadle prebivalce in izdale nova opozorila o rušenju. Največje operacije so potekale v al-Khalilu, Ramali, Nablusu, Qalqilyi, Tubasu, Tulkarmu in Jeninu. Izrael je 21. januarja 2025 sprožil operacijo Železni zid, usmerjeno proti begunskim taboriščem v Jeninu, Tulkaremu in Nur Šamsu, zaradi česar je bilo razseljenih 32.000 Palestincev, uničeni pa so bili domovi in civilna infrastruktura. Izrael še naprej zanika pravico do vrnitve razseljenim prebivalcem.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

Ameriška Export-Import banka bo vložila 100 milijard dolarjev za podporo načrtu predsednika Trumpa o zavarovanju ameriških in zavezniških dobavnih verig za kritične minerale, jedrsko energijo in utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Nova uprava banke bo financirala projekte v državah, kot sta Egipt in Pakistan, da bi zmanjšala odvisnost od Kitajske in Rusije.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je javno izrazil podporo Japonski, potem ko je objavil fotografije, na katerih uživa suši iz japonskih virov, medtem ko se zaostruje diplomatski spor med Tokiom in Pekingom. Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je trgovinsko sodelovanje z Japonsko "resno ogroženo", in pozvalo japonsko premierko, naj umakne svoje izjave o Tajvanu.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je v Bruslju nakazal možnost dogovora, ki bi vključeval znižanje carin na jeklo in aluminij, če bi Evropska unija prilagodila svoja digitalna pravila. ZDA si prizadevajo za bolj 'uravnotežena' digitalna pravila.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki odpravlja dodatne 40-odstotne carine na brazilsko hrano, ki so veljale od sredine leta 2025. Ukrep vpliva na izvoz ključnih kmetijskih proizvodov, kot so govedina, kava, pomarančni sok in kakav.

V mestu Kafr Takharim v provinci Idlib na severozahodu Sirije je v sredo odjeknila močna eksplozija v skladišču orožja, ki je po podatkih regionalnih virov zahtevala pet življenj, devet ljudi pa je bilo ranjenih. Eksplozija je sprožila ugibanja, da bi lahko šlo za zračni napad ZDA ali koalicije na teroristične cilje. Možnost je tudi, da je šlo za izraelski napad, saj Izrael v zadnjem času pogosto bombardira Sirijo, čeprav običajno ne bombardirajo tako daleč na sever blizu turške meje. AFP poroča, da so bili v skladišču prisotni varnostne sile vlade.

Med vojno v Gazi je Izrael uničil 800 let staro palačo Pasha in ukradel več kot 20.000 artefaktov. Kljub prekinitvi ognja Izrael še vedno zadržuje 80 palestinskih zdravstvenih delavcev brez obtožb. Izraelska vojska je bombardirala šotorska naselja in zavetišča v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več kot 30 Palestincev.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Glede na indeks Global Guardian Terror Index 2026 so države v Afriki, Aziji ter nekatere v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu močno prizadete zaradi terorističnih dejanj. Kljub temu je po podatkih Statiste visoka stopnja ogroženosti zaradi terorizma tudi v večjih gospodarstvih v Evropi. Nestabilne države, kot so Sudan, Mali, Somalija in Demokratična republika Kongo, so bile skupaj z državami kot so Sirija, Afganistan in Pakistan, ocenjene kot izjemno prizadete.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

V Minnesoti so Somalci osumljeni goljufanja z Medicaidom, programom za avtistično oskrbo, in pošiljanja denarja nazaj terorističnim skupinam v Afriki. Preiskovalna novinarja Ryan Thorpe in Christopher F. Rufo sta v poročilu objavila, da naj bi bil največji financer Al-Šababa davkoplačevalec iz Minnesote. Velik del goljufij se izvaja preko mrež v somalijski skupnosti, ki delujejo v Minnesoti.

Rusija je v odziv na nedavne ukrajinske napade na ruska letalska oporišča izvedla največji napad z droni doslej, pri čemer je izstrelila 430 dronov in 18 raket. Ukrajinska zračna obramba je prestregla 405 dronov in 14 raket, vendar je padajoče razbitje povzročilo obsežno uničenje. V napadu je umrlo šest civilistov, med njimi nosečnica in malček, 35 ljudi pa je bilo ranjenih. Kremelj je napad predstavil kot odgovor na ukrajinske provokacije.

Kremelj je izjavil, da bo Ukrajina prej ali slej morala sesti za pogajalsko mizo z Rusijo, pri čemer naj bi se pogajalska izhodišča Kijeva iz dneva v dan slabšala. Hkrati je Ukrajina prekinila mirovne pogovore, pri čemer je ukrajinski zunanji minister dejal, da so ruski pogajalci le simulirali pogovore in zanikali ukrajinsko identiteto.

V izraelskem zračnem napadu na Bejrut je bilo ubitih najmanj pet ljudi, 28 je ranjenih. Tarča napada je bil visoki predstavnik Hezbollaha, po nekaterih poročilih celo vodja te libanonske milice. Izrael je potrdil, da je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haitham Ali Tabatabai. To je prvi izraelski napad na libanonsko prestolnico po juniju.

V zadnjih dveh dneh izraelske ofenzive je bilo v Gazi ubitih okoli trideset Palestincev. Hkrati so izraelske sile izvedle napade na območje Rafe, kjer so ubile pet borcev. Dogajanje je sprožilo pozive k mednarodni solidarnosti in obsodbe zahodnih sil zaradi podpore izraelskemu »mirovnemu načrtu«.

Izraelske sile so v zadnjih dveh dneh izvedle več napadov v Gazi in Libanonu, kljub veljavnemu premirju. V zračnem napadu na begunsko taborišče v južnem Libanonu je umrlo 13 ljudi, v bombardiranju Gaze pa 23, med njimi 17 žensk in otrok. Ministrstvo za zdravje v Gazi poroča, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 32 Palestincev, med njimi 12 otrok in 8 žensk, 88 pa je ranjenih.

V Libanonu so potekale žalne slovesnosti za trinajst mladih, ki so bili ubiti v izraelskem bombardiranju. Izrael je napad opravičil z operacijo proti Hamasu v Južnem Libanonu. Medtem izraelske sile v Gazi nadaljujejo z napadi na domove civilistov in kršijo prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom, ki je začela veljati oktobra. V napadih je bilo ubitih in ranjenih več kot 100 Palestincev.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Po posredovanju Evropske unije naj ne bi bila več izključena možnost članstva Ukrajine v Natu, prav tako naj ne bi bilo omejitev za ukrajinske vojake. To naj bi bil »uspeh Evrope«, kot je dejal Wadephul. Voditelji EU se upirajo načrtu, ki ga podpira ZDA in ne vključuje članstva Ukrajine v Natu.

Obsežno ameriško poročilo povezuje par iz Richmonda v Britanski Kolumbiji, že znan iz primera zatiranja kitajske diaspore, z nacionalno varnostno kontroverzo v Združenih državah. Povezana sta z mrežo podjetij, ki so lastniki prikoličarskega naselja ob letalskem oporišču Whiteman v Missouriju, kjer domujejo bombniki B-2 Spirit in ki naj bi bilo izhodišče za morebitni napad na iranska jedrska postrojenja junija 2025. Ista zakonca sta omenjena tudi v Britanski Kolumbiji.

Vladimir Putin je preživel poskus atentata z živčnim strupom le nekaj tednov pred načrtovanimi mirovnimi pogovori z Donaldom Trumpom. Podrobnosti o napadu in njegovem ozadju niso znane, vendar incident nakazuje na notranje napetosti ali zunanje grožnje ruskemu predsedniku.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Izraelski uradniki izražajo zaskrbljenost, da bi lahko Gaza postala nekakšen "berlinski zid" na Bližnjem vzhodu, pri čemer ZDA pritiskajo na pospešitev obnove območja. Kljub temu se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom, ki trajajo že 771 dni, čeprav naj bi premirje držalo.

Donald Trump je v nočnem izbruhu na družbenem omrežju Truth Social obtožil demokratske zakonodajalce in vojaške veterane "resnega zločina". Razlog je videoposnetek, v katerem opozarjajo vojake na ustavno dolžnost zavračanja "nezakonitih" ukazov. Trump trdi, da so s tem spodbudili vojake k neupoštevanju zakonitih ukazov, čeprav videoposnetek tega izrecno ne navaja. Med omenjenimi demokratskimi politiki so Jason Crow, Chris DeLuzio, Maggie Goodlander, Chrissy Houlahan, Mark Kelly in Elissa Slotkin.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Ukrajinski in evropski uradniki so izrazili močno nezadovoljstvo nad Trumpovim mirovnim načrtom, ki naj bi bil naklonjen Kremlju in bi od Ukrajine zahteval znatne koncesije. Zelenski se je nujno posvetoval s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji o ameriškem načrtu. Bela hiša je sprva izjavila, da ji ni mar za evropske želje glede Ukrajine, nato pa je hitro spremenila stališče.

J.D. Vance je kritiziral tiste, ki so zavrnili Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, rekoč, da živijo v fantazijskem svetu. Trump je izjavil, da lahko ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje z bojem, če zavrne mirovni načrt ZDA.

Trump se je soočil z ogorčenjem zaradi svoje obrambe savdskega princa v povezavi z umorom Džamala Hašokdžija. Prav tako se pojavljajo ocene o njegovem slabšanju duševnega stanja po zadnjih govorih. Pritožbeno sodišče je podprlo CNN v tožbi proti Trumpu. Pomočnica Lindsey Halligan pa je imela težave pri pregonu Jamesa Comeyja.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnokitajskega morja rešiti lovca F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60, ki sta strmoglavila konec oktobra med delovanjem z USS Nimitz. Analitiki opozarjajo, da bi lahko razbitine, če bi jih prva dosegla Kitajska, Pekingu ponudile dragocene obveščevalne podatke. Vse osebje je bilo rešeno, vzrok nesreče pa ni znan, čeprav je Donald Trump nakazal, da je morda šlo za 'kontaminirano gorivo'.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman prihodnji teden obiskuje Washington, kjer si želi skleniti obrambni dogovor, ki bi presegel katarskega. Prav tako si prizadeva za pridobitev čipov za umetno inteligenco, dronov, ki jih poganja umetna inteligenca, in potencialno ameriškega jedrskega orožja, nameščenega v njegovi državi. Njegov seznam želja razkriva samozavest voditelja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Ukrajinski poslanci so obtožili Andrija Jermaka, vodjo kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega, vpletenosti v korupcijski škandal v energetskem sektorju in zahtevajo njegov odstop. Politični pritisk na Zelenskega se povečuje, saj se od njega pričakuje, da bo odpustil Jermaka, ki je osumljen vpletenosti v korupcijo, ki je že privedla do odstopa dveh ministrov.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Cene nafte so poskočile zaradi ukrajinskega napada z droni na rusko črnomorsko pristanišče Novorossiysk, ki je pomembno izvozno vozlišče. Izvoz nafte je bil začasno ustavljen. Evropska investicijska banka (EIB) bo ukrajinskemu državnemu energetskemu podjetju Naftogaz namenila dodatnih 147 milijonov dolarjev za zagotovitev oskrbe s plinom.

Po poročanju naj bi bil objavljen ameriško-ruski mirovni načrt, ki predvideva končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se strinjal s pogajanji na podlagi tega načrta. Strokovnjak Martin Kragh ocenjuje, da bi bil ta načrt za Ukrajino velik poraz in da ignorira vprašanje odgovornosti Vladimirja Putina glede ugrabitev ukrajinskih otrok.

Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Venezuela naj bi končno začela izvažati zemeljski plin v Kolumbijo, medtem ko se obmejna mesta v Kolumbiji soočajo z množičnim prihodom beguncev iz Venezuele zaradi avtokracije. Uradnik Diosdado Cabello je zavrnil poročila o tem, da bi Nicolás Maduro odstopil. Zaradi možnosti napadov ZDA na Venezuelo se lahko položaj še poslabša.